HRANA&PIJAČA PRIPOROČAMO

Monterosso: romantična zgodba o finančniku, ki je našel košček nebes v Istri

Saj poznate tisti občutek, ko se zaljubite na prvi pogled? Ko si oddahnete in umirite in si rečete to je to. Zdaj sem doma.

Približno tako se je pred slabim desetletjem počutil uspešen slovenski finančnik Davor Dubokovič, ko je zagledal več desetletij neobdelano zemljo posestva v vasici Crveni vrh, ki je le streljaj od Savudrije. Običajen obiskovalec bi takrat ob pogledu na posest samo skomignil z rameni, se zgrozil nad sedmimi odpadi, ki so v dolgih letih nastali na njem, se obrnil in odkorakal naprej. Davorju pa je bilo takoj jasno, da je naletel na dragulj. “Vzelo mi je dih in v trenutku mi je bilo jasno, da sem našel tisto, kar sva s poslovnim partnerjem Urošem Gorjancem iskala ves čas,” pripoveduje. Čeprav si je kariero ustvaril kot poslovnež, pa mu delo z zemljo ni tuje. Njegov oče prihaja s Hvara, kjer ima družina že nekaj generacij v lasti vinograd na enem najboljših delov otoka v Ivanu Dolacu, znani pa so po priljubljenem vinu Plavac mali.

Davor in njegova ekipa pravijo, da so se z urejanjem posestva lotili avanture. Avanture zato, ker so si na posestvu želeli pridelovati vrhunsko oljčno olje in vino, in čeprav zemlja na prvi pogled tega ni obetala, so vedeli, da so jo sposobni predelati tako, da bodo lahko uresničili svoje sanje. Zavedali so se tudi, da jih čaka trdo delo, za katerega pa bodo bogato nagrajeni. Monterosso je zdaj veličastno posestvo, ki leži na 65 hektarjih, obkroža ga morje in ves čas na njem prijetno pihlja. Z vrha je proti severu lep razgled na Piranski zaliv, približno kilometer zahodno je Savudrija, na jugu pa je Umag. Po čiščenju parcele, kjer se je med odpadnim materialom, ki so ga leta in leta vozili tja, našlo tudi nekaj na pol razpadlih avtomobilov, je sledila priprava tal, za kar so potrebovali tudi posebno tehnologijo.

Monterosso je zdaj veličastno posestvo, ki leži na 65 hektarjih, obkroža ga morje in ves čas na njem prijetno pihlja.

Ker je bil teren izrazito kamnit, je bilo celotno parcelo potrebno premleti do globine 40 cm in šele takrat je bila pripravljena za zasaditev trte, oljk in sadnih dreves. Ekipa Monterossa se zaveda, da je ključ do uspeha tudi v sodelovanju s strokovnjaki, ki dobro poznajo prednosti in omejitve takšne zemlje, zato sodelujejo z Inštitutom za kmetijstvo in turizem v Poreču, ter velikima strokovnjakoma za sestavo zemlje in poznavalcema kultur, ki uspevajo na tem teritoriju, prof. dr. Ivom Miljkovićem in inženirjem Italom Žužićem.

Zgodba o oljkah

“Težje ko ima pogoje, boljši je plod in Istra velja za ekstremen teritorij. Edini podoben na svetu je le še tisto okoli Gardskega jezera. V primerjavi z drugimi področji, kjer je klima bolj ugodna, se pri nas akumulacija olja v plodu začne pozneje, mi imamo tudi manjšo oljevitost in in iz ene oljke dobimo 2-3-krat manj olja kot na primer v Tuniziji ali pa Turčiji. In to je lahko tudi odgovor na vprašanje, zakaj je istrsko oljčno olje dražje,” zgodbo začne Davor. Oljke so precej občutljive za mraz, saj zdržijo le temperature do največ -12 stopinj celzija, in še vedno pomnijo dve veliki pozebi in po zadnji, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, si po njej nikoli več ni opomoglo kar 60 odstotkov oljk. Zato so morali najti oljke, ki so bolj odporne proti mrazu, upoštevati pa so morali tudi to, da je to področje zelo vetrovno. Mikroklima na posestvu namreč  velja za nekaj posebnega, saj je tam večino časa suho in vetrovno, kar pa po drugi strani pomeni tudi, da so drevesa tudi bolj zdrava. To je pomembno predvsem za trto, ki ima s tem manj možnosti za razvoj različnih bolezni in s tem manjšo uporabo zaščitnih sredstev.  Svoje pa doda tudi terra rossa, po naše jerovica, zato ima oljčno olje, ki prihaja z nje, poseben in prepoznaven okus. 14.000 oljk petih različnih sort se razprostira na 40 hektarjih.

Na vprašanje, katera sorta oljke je najboljša, pa Davor odgovarja, da je ni. “Mogoče je najbolj prepoznavna belica, vendar je precej zahtevna, saj se je treba na okus njenega olja navaditi. Ima veliko polifenolov, zaradi česar je olje bolj grenko, bolj pikantno, kar pa hkrati pomeni tudi, da je lahko bolj kakovostno”. Oljčno olje si v svetu ni zaman ustvarilo dobrega slovesa, saj poleg tega, da je okusno, velja tudi za bolj zdravega, vendar pa morajo biti potrošniki pri nakupu pazljivi, da ne kupijo katere od mešanic, ki teh lastnosti nima.

Oljčno olje si v svetu ni zaman ustvarilo dobrega slovesa.

Ekstra deviška oljčna olja z Monterossa se lahko zadnjo sezono pohvalijo tudi s kar nekaj priznanji: srebrno diplomo na razstavi Vinistra, srebrno medaljo na razstavi v New Yorku, zlato v Cordobi in zlato diplomo na enem najstarejših sejmov olivnega olja v Istri, v slikoviti vasi Krasica blizu Buj. Razstave so dokaz, da imajo dober izdelek in da so na pravi poti. “Na takšne dogodke namreč ne moreš priti s ponarejenim oljem, saj današnje analize ugotavljajo tudi DNK olja. Kemična analiza je pravzaprav tudi pogoj, da olje sploh pride na preizkušanje,” razloži stroge kriterije za podeljevanje kakršnihkoli priznanj.

Malvazija z Monterossa je iskrena

Na posestvu pa je tudi nov vinograd. 7 hektarov zavzema istrska malvazija, na treh hektarih pa je zasajeno grozdje sorte montepulciano, ki je sicer  značilno za italijansko pokrajino Abruzzo.  Želeli smo imeti nov, a pristen okus, ki ga montepulciano lahko da. “Priznam, da se je to začelo kot eksperiment, ampak vino, ki smo ga zaenkrat okusili, se bo obneslo in verjamemo, da smo ustvarili popolno vino, z vsemi elementi, vseeno ne pretežko, takšno, ki je zelo primerno tudi za poletje. Proizvajamo ga pri znanem slovenskem zamejskem  kletarju, ki ima dolgo tradicijo in slovi po naravnih vinih, ki ne vsebujejo drugih kemikalij in arom, razen sulfita za stabilizacijo vina. Uporabljamo samo naravne, čim bolj nevtralne kvasovke. Zato lahko rečem, da je naša malvazija ena najbolj iskrenih. Je čisto brez mejkapa,” se pošali Davor.

Poleg vinskih trt in oljk na posestvu rastejo še češnje, fige in mandljeva drevesa, ki jih je kar 600. S tako organiziranim nasadom jedilnih mandljev so v bližnjem okolišu nekaj posebnega in po njih je tudi veliko povpraševanje. Pridelke poskušajo prodati čim bližje, v lokalnem okolju, saj si prizadevajo za čim manjši ogljični odtis.

Na Monterossu se torej ogromno dogaja in ekipa je lahko upravičeno ponosna ne to, da jim je uspelo skoraj neverjetno. Zavedajo pa se tudi tega, da spanje na lovorikah pomeni tudi to, da tako lahko hitro zaostaneš pred konkurenco. V prihodnjih dveh letih bo tako na posestvu zraslo kar nekaj novih objektov, namenjenih skladiščenju, degustacijam in različnim dogodkom. Osvojiti pa si želijo tudi certifikat G.A.P. To je pomemben certifikat v svetovnem merilu, ki zagotavlja najvišjo raven kakovosti.

Foto: Peter Irman

 

 

Facebook

Unable to display Facebook posts.
Show error

Error: Error validating application. Application has been deleted.
Type: OAuthException
Code: 190
Please refer to our Error Message Reference.