POTOVANJA PRIPOROČAMO

Intervju: Hotelski gostje v Ljubljani so vedno bolj zahtevni

Z Gregorjem Jamnikom, direktorjem legendarnega ljubljanskega Hotela Slon, smo se pogovarjali o tem, kako in zakaj je Ljubljana postala priljubljena turistična destinacija in kaj gostom ponuja njihov hotel.

 Za začetek me zanima, kaj pravzaprav pomeni biti direktor hotela?

Zagotovo marsikdo misli, da imam ogromno plačo, da samo dobro jem, da malo poklepetam z gosti, malo nadziram, sem lepo oblečen in podobno. To seveda ne drži. Moj vsakdan nikakor ni tako idealen. Direktor hotela je po domače deklica za vse. Poznati mora vse zaposlene in njihove delovne naloge v hotelu, razumeti jih mora in ukvarjati se mora z njimi in jih nadzirati. Ukvarjati se mora z izvedbo kakovostne hotelske storitve. To je velik organizacijski zalogaj, predvsem ker se v hotelu vsak dan dogaja toliko stvari. Največji izziv in najbolj naporno je to, da je hotel odprt 24 ur na dan, vse dni v letu. Direktor v hotelu skrbi za goste in je odgovoren zanje, prav tako kot je odgovoren za vse zaposlene in izvedbo vseh storitev. Naslednji izziv in težava je v tem, da četudi smo se danes potrudili, da smo naredili izjemno hotelsko storitev, je jutri nov dan in nov izziv. Ne smeš zaspati na lovorikah, kot si lahko to privoščiš v proizvodnji, kjer narediš uspešen izdelek in ga potem tržiš.

Imate potem direktorji in seveda vsi, ki se ukvarjate s turizmom, ‘rok trajanja’? Lahko zdržite na primer deset ali petnajst let skupaj?  

Če si z dušo in srcem hotelir, zdržiš. Vse to na neki način vzljubiš, živiš tak način življenja in ga sprejmeš. Moraš pa imeti v zasebnem življenju filtre, da skanaliziraš to breme odgovornosti.

Glede na to, da ste začeli kot nočni receptor prav v tem hotelu, ste verjetno vedeli, v kaj se podajate?

To je bila moja prva zaposlitev in ostal sem v Slonu in tukaj naredil kariero. Hotel Slon je bil od nekdaj institucija, in če enkrat dobiš priložnost v enem od najboljših hotelov v Ljubljani, ne vem, zakaj bi to spreminjal. Hitro sem napredoval in ostal tukaj. Sem se pa očitno s tem poklicem tudi rodil, saj se spominjam, kako mi je razbijalo srce vedno, kadar smo z družino prišli v katerega od boljših hotelov. Moja mama je bila namreč zaposlena v potovalni agenciji Kompas Jugoslavija in smo veliko potovali. Direktor Hotela Slon pa sem že deveto leto in mislim še kar nekaj časa vztrajati v tem poklicu. To je namreč edini poklic, ki ga rad opravljam in dobro poznam.

Če si z dušo in srcem hotelir, zdržiš. Vse to na neki način vzljubiš, živiš tak način življenja in ga sprejmeš.

Kaj pa se je v teh letih najbolj spremenilo?

Spremenila se je predvsem Ljubljana, malo pozneje in počasneje so se spremenili tudi hoteli. Smo namreč zgradbe, podvržene multmilijonskim investicijam, in naša ponudba se ne more tako hitro prilagajati povpraševanju. Do leta 2010 smo govorili, da sta Slovenija in Ljubljana neprepoznavni, vendar je to sedaj trendi, hipna destinacija, včasih pa je veljala za počivališče med potjo na morje na Hrvaško.

Kateri so glavni razlogi, da je Ljubljana postala ciljna destinacija?

Varnost, strateška lega in to, da so sekundarne turistične destinacije zadnja leta v modi. Vsi so naveličani Pariza, Londona in New Yorka, ker so tam že vse videli. Je pa tako, da tako imenovani mainstream turisti potujejo na destinacije, kjer so njim poznane znamke (hoteli, trgovine, letalske družbe …), in v primerjavi s Češko in Hrvaško je Slovenija zaostala v razvoju. Ampak ravno zaradi tega, ker je bila Slovenija toliko časa neodkrita, zdaj zanimanje zanjo narašča. Imamo pa tudi srečo, ki se ji reče župan Ljubljane Zoran Janković. Nehote in nestrateško je začel razvijati Ljubljano kot turistično destinacijo. Nehote s tega vidika, da je začel prenavljati center mesta s strategijo, kako mesto narediti bolj prijazno meščanom, s tem pa jo je avtomatično naredil bolj prijazno tudi turistom. Mesto je sveže, čisto, zeleno in urejeno.

Ali vaši gostje to opazijo in komentirajo?

Opazijo in se o tem pogovarjajo na družbenih omrežjih, pišejo o tem na blogih, v medijih … Če pogledamo na primer Slovensko cesto in na to, kakšen je bil Hotel Slon pred prenovo. Pravzaprav smo bili priča popolni degradaciji – stara in siva fasada, stara okna, hrupni avtobusi in prometni zamaški. Župan je naredil nekaj zelo drznih potez. Najprej to, da je skoraj pol Ljubljane zaprl za promet, potem pa še Slovensko cesto.

Za hotele je čim več zaprtih ulic in cest potem dobra stvar?

Seveda. Značilno slovensko razmišljanje je, da se je treba z avtom peljati povsod. Tega v Londonu na primer ni. Pred hotelom Lemeridien, ki je na Picadillyju in je 5-zvezdični hotel, sploh ne moreš ustaviti. Mi smo imeli glede tega na začetku največ težav z dnevnimi gosti in udeleženci seminarjev. Risali smo jim zemljevide, kje so najbližje garažne hiše, in zgroženo so spraševali, če bodo morali sedaj hoditi od tam do hotela. In res smo imeli krajše obdobje zaradi tega izpad dohodkov. Ljudje so se sedaj navadili, celo všeč jim je, in roko na srce, do prve garažne hiše je minuto in pol hoje. Ljubljana ima zelo velik odstotek zaprtega mestnega središča in druga šokantna poteza, ki jo je župan naredil, je bil tako imenovani deljeni prostor na Slovenski cesti, ki je novost tudi v svetu. Vsi smo mislili, da se bodo dogajale nesreče, saj se srečujejo pešci, kolesarji in avtobusi, ampak menim, da je nastala ‘izjemno trendi scena’, prav neverjetna sodobna in napredna prometna ureditev. To tujci opazijo, opazijo svežino, všeč so jim vzpenjača, mostovi … In hvala bogu, da je Zoran Janković ostal dva mandata, da je izpeljal, kar si je zadal. V enem mandatu mu to ne bi uspelo.

Se je glede na vse našteto spremenila tudi struktura gostov?

Na to vprašanje ne morem čisto realno odgovoriti. Obisk Ljubljane se vsako leto povečuje za 20 odsotkov, pa vendar je rast v hotelih višje kategorije, na primer pri nas ali v Unionu, nižja, okrog 10 odsotkov, v cenejših namestitvenih obratih, kot so zasebne sobe, Airbnb in podobno, pa rast zares dosega 20 odstotkov. Če želimo imeti boljšo strukturo gostov, se bomo morali hoteli še veliko posodabljati. Za zdaj smo v Slonu prenovili zunanjost, naredili smo novo restavracijo, zdaj delamo nov lobi, nove trgovine, novo slaščičarno Zvezda, ki bo postala lobi bar. Naslednje leto bomo prenavljali sobe, in takrat bom lahko povedal, ali se je struktura gostov skrajno spremenila. Že zdaj pa opažamo, da je veliko več prostočasnega turizma. Včasih je bilo veliko poslovnežev, za vikende je bila Ljubljana prazna, zdaj pa to vrzel polnijo turisti.

Če želimo imeti boljšo strukturo gostov, se bomo morali hoteli še veliko posodabljati.

So gostje postali tudi kaj bolj zahtevni?

Da, ampak zato, ker v Ljubljano vedno bolj dobivamo globalne turiste. Prej smo imeli bolj ‘lokalne’ turiste, ki niso bili tako zahtevni. Globalni turisti pa so včeraj prenočevali v Londonu, danes pa v Ljubljani. In če so v Londonu doživeli in dobili nekaj za določen denar, enako pričakujejo tudi od nas. Na splošno so nad Ljubljano navdušeni, vendar se radi potem pritožujejo nad podrobnostmi. Da je na primer premalo večerne zabave, nimamo vrhunskih trgovin, hotel bi bil lahko bolj prenovljen … V Slonu sicer gostom veliko ponujamo. Od brezplačnega brezžičnega zelo hitrega interneta, kopalno kozmetiko L’Occitane, kavne avtomate Illy Espresso v sobah do vrhunskega zajtrka. Ljudje se vseeno radi pritožujejo, nekateri tudi zato, da potem kaj dobijo tudi zastonj. Zdi se mi, da je to postala neka folklora. In takrat veš, da je svetovni turizem res v Ljubljani, ker nenehno nekaj hočejo od tebe. Hotelirji se nismo uspeli tako hitro prilagoditi zahtevnim gostom, ker so za to pač potrebne nekajmilijonske investicije.

V enem od prejšnjih odgovorov ste omenili tudi Airbnb, ki je hotelirjem zagotovo trn v peti. Kakšo je vaše mnenje? 

Airbnb je nelojalna konkurenca. Na splošno se mi zdi to inovativna in svetovna ideja in ta delitvena ekonomija je odziv na globalno krizo, nenehno nižanje življenjskega standarda in kupne moči. Je dobra rešitev, kako lahko tisti, ki nimajo visokih dohodkov, še vedno potjujejo po svetu in se imajo lepo. Ta del podpiram in tega se ne bo dalo izkoreniniti. To je nova resničnost, ki jo je treba sprejeti, in vsekakor sem za sobivanje.

Ampak …?

V Ljubljani je recimo nezakonit. V smislu, da ni zaznamovan z uradnimi evidencami, nihče ne ve, kdo tam spi, kdo najema, ni nadzora nad podatki gostov in imamo velik varnostni problem. Druga stvar je, da se tisti, ki se s tem ukvarjajo, večinoma izogibajo plačilu davkov, zato imajo lahko nižje cene. Tretja problematična stvar je, da noben zakon Airbnbju ne nalaga kakršnihkoli postopkov požarne varnosti ali zavarovanja splošne odgovornosti do gosta, če se mu kaj zgodi. Mi moramo imeti vse to. Nastanitveni obrat, kot je na primer naš hotel, v Sloveniji obravnava veliko zakonov, pravilnikov – in vse ima posledico. Plačujemo davke, stroške, kot je na primer pregled dvigal, požarne varnosti in podobno. Airbnb bi moral poslovati pod enakimi pogoji kot mi, potem bi bilo to sprejemljivo. Določena mesta ali destinacije so ga omejili, v določenih samo 60 dni na leto, ker to vpliva na povišano povpraševanje po nepremičninah.

Koliko gostov pa vam ta nastanitev odžre?

Največjo težavo vidim v tem, da se je ideja izrodila v komercialne namene. To ni več nastanitev, kamor ljudje pridejo za čas, ko je lastnik oddanega stanovanja na dopustu. Zdaj nekateri kupujejo stanovanja, tudi po deset naenkrat, izključno v ta namen. To je odžiranje posla hotelirstvu, ki zaposluje ogromno ljudi, torej je to tudi odžiranje delovnih mest. Mi plačujemo davke, prispevke in tako naprej. Na drugi strani pa imamo enega samega človeka, ki upravlja z desetimi stanovanji in ne ustvarja dodatnih delovnih mest, ne plačuje davkov, in to je nezaslišano. Tudi to je nezaslišano, da se države temu ne morejo zoperstaviti, tega uzakoniti in spremeniti zakonov v to smer. Arbnb je pravzaprav tako ‘fer’, da je ministrstvu za gospodarstvo, direktoratu za turizem poslal lanskoletni podatek, da je v Sloveniji realiziral 65.000 nočitev. Prijavljenih pa je bilo manj kot 100.

Koliko je to v primerjavi z nočitvami v ljubljanskih hotelih?

To je recimo en hotel Slon v celem letu. Samo mi smo ogromen in najbolj zaseden hotel. Arbnb je problem, velik problem.

Kakšen pa je odstotek slovenskih gostov v vašem hotelu?

Neznaten, nekje en odstotek, sploh odkar je narejen avtocestni križ. Imamo pa veliko dnevnih obiskovalcev.

Hotel Slon je ena od ljubljanskih ikon. Kaj pa ponuja nam, prebivalcem Ljubljane, in širši okolici?

Slon nima samo hotelskih sob, ima tudi konferenčne dvorane, ki so večnamenske. Tukaj gostimo ogromno poslovnih srečanj na najvišjem nivoju, prirejamo poslovne zajtrke, prihajajo predsedniki uprav in podobno. Gre za dogodke mreženje. Vsako soboto imamo poroke, razne seminarje, novo fantastično restavracijo Slon 1552, ki je dobila ime po letu 1552, ko je bil Slon prvič omenjen. Je vrhunska dizajnerska restavracija in smo eni redkih, ki ponujamo tudi veganske menije. Odpiramo pa tudi novo slaščičarno, ki bo del lobi bara, zvečer bo odprt tudi Champagne bar.

Arbnb je pravzaprav tako ‘fer’, da je ministrstvu za gospodarstvo, direktoratu za turizem poslal lanskoletni podatek, da je v Sloveniji realiziral 65.000 nočitev. Prijavljenih pa je bilo manj kot 100.

Kako pa se prilagajte novim trendom v hotelirstvu? Katero smer boste s prenovo ubrali vi?

V Ljubljani je bila v preteklosti težava, da smo bili vsi hoteli 4-zvezdični in smo imeli enako ponudbo, vsi smo bili videti enako in imeli iste cene. Ta doba se je končala, kar so turisti tudi opazili. Zdaj se bolj ciljno usmerjamo tako s ponudbo kot prenovami in notranjo podobo in poskušamo nagovarjati različne skupine gostov. Če je Union klasičen, tradicionalen hotel, mislim, da je prav, da delajo v tej smeri, in to jim tudi uspeva. Potem imamo Intercontinental, ki ga gradijo na Bavarskem dvoru in bo zapolnil vrzel pomanjkanja 5-zvezdničnih hotelov. Bo pa verjetno glede na zgradbo in lokacijo bolj poslovne narave. Hotel Slon pa bomo profilirali za bolj zahtevne goste. V dveh letih ga nameravamo popolnoma obnoviti in načrtujemo večmilijonsko investicijo.

Kakšen slog boste ubrali?         

Glede na to, da je zunanja podoba postmodernistična, bo tudi notranja oprema na neki način modernistično sodobna. Poskušali bomo ujeti elemente sodobnosti z dizajnom iz petdesetih in šestdesetih let. Naslovili bomo goste, ki so jim bliže kultura, umetnost, glasba in urbani življenjski slog. Ta usmeritev je tudi v svetu zelo trendi, in to je tisto, kar bo pritegnilo tako imenovane millenijske popotnike, to so gostje, rojeni med letoma 1980 in 2000, ki zdaj prihajajo v najboljša leta in se jim povečuje kupna moč. Zahtevajo, da se vse dogaja v enem velikem prostoru, kjer so sicer osamljeni, na vseh mogočih družabnih omrežjih, ampak vseeno sedijo v množici in opazujejo dogajanje, ki se odvija mimo njih. Slon ne bo ponujal tistega pravega luksuza, ker Ljubljana ni dovolj velika in razvita, da bi bili dobičkonosni z luksuzno ponudbo, ampak bomo ponujali tako imenovani višji visoki produkt. Cene se bodo povišale, ampak upravičeno, saj bo to popolnoma nov produkt. Ukvarjali se bomo z detajli, tako kot se že sedaj. Seštevek tisočih detajlov namreč naredi ogromno razliko. Ne bomo kupovali zlatih kljuk in zlatih stropov, ampak bomo s svojo vrhunsko storitvijo presenečali goste.

Kaj jim najbolj ostane v spominu?

Na prvem mestu osebje. Je res posebno, pa sem bil v mnogih hotelih. Uspeli smo zadržati določeno osebje starejše populacije, ki je s srcem in dušo pri stvari in na neki način so skrbniki te hiše in izjemno pripadni. Mlajšo generacijo učijo in skupaj je to lepa kombinacija s svežimi, mladimi, prijaznimi, neobremenjenimi in spočitimi ljudmi. To je dobra mešanica dveh energij in dveh generacij. Gostje so tudi zelo navdušeni nad zajtrkom in vrhunsko lokacijo. Grajajo pa na žalost naše stare sobe, vendar se bo to spremenilo že naslednje leto.

Foto: Peter Irman, arhiv Hotel Slon

 

 

 

Facebook

Unable to display Facebook posts.
Show error

Error: Error validating application. Application has been deleted.
Type: OAuthException
Code: 190
Please refer to our Error Message Reference.