Intervju PRIPOROČAMO

Morali bi bolj poudarjati tradicijo!

Mira Šemič je svetovno znana sommelierka najvišje, 3. stopnje. Kot ena redkih žensk je lani diplomirala še na priznani londonski šoli Wine and Spirit Education Trust (WSET). 

Svoje znanje rada deli tudi z drugimi in njena Mala vinska šola je vedno razprodana do zadnjega kotička. Mi pa smo z njo malo poklepetali o peninah, ki so v zadnjih letih v Sloveniji doživele res velik razmah.

V zadnjem času se zdi, kot, da Slovenci pijemo samo še penine … Kar naenkrat so postale izjemno priljubljene. Kako vi gledate na to?

Včasih je bila to izključno domena pridelovalcev penin. Vedelo se je, kdo to dela na Dolenjskem, kdo na Štajerskem, kdo v Goriških Brdih … Zdaj pa so začeli vinarji na splošno svojo ponudbo zaokroževati še s pridelavo penin, od Ščurka, Dolfota, do Medota in še kopice ostalih. Imamo res veliko dobrih penin in nenazadnje so dokaz za to tudi nagrade, ki jih pobirajo. Na primer Bjana z Brut Zero letnik 2010, ki je lani dobila platinasto medaljo na prestižnem ocenjevanju Decanter World Wine Awards, prav tako so veliko nagrad pobrale na primer tudi že Isteničeve penine in podobno …

Kaj pa je bilo tisto, kar jim je dalo pospešek?

Lahko se zahvalimo “boomu”, ki smo mu priča v zadnjih desetih letih, ko je svet osvajal proseko in utrl pot tudi peninam. Tako proseko kot penine, so namreč lažje, ker imajo manj kisline kot na primer šampanjci.

Kaj slovenske penine dela posebne?

To, da so vključili tudi avtohtone sorte, kot je na primer rebula. Mislim, da je to nekaj izjemnega.

Kaj je največja ovira za to, da bi se širile po svetu?

Nimamo dovolj količin in še vedno ne znamo prodati zgodbe. Marketing je izredno pomembna stvar in morali bi bolj poudarjati tradicijo.

Ste zasebno velika ljubiteljica slovenskih penin?

Sem. V kleti imam vedno najmanj sedem do osem kartonov s steklenicami različnih pridelovalcev. Rada pijem penine in na splošno vina, ki imajo malo ostanka sladkorja. Dandanes v Sloveniji težko najdeš slabo vino in izbira je ogromna, zato je eden od mojih kriterijev, po katerih se odločam, kaj bom pila, tudi ta, da rada pijem vino dobrih ljudi. To je tudi stvar razpoloženja, saj me vsako vino na nekaj spomni. Mislim, da je lepo, da si dovolimo vino opisovati s prispodobami, saj ga tako laže približam ljudem, kot, če jim samo povem, koliko sladkorja in kisline ima.

 V kleti imam vedno najmanj sedem do osem kartonov s steklenicami različnih slovenskih pridelovalcev.

Ima vsak svojo asociacijo, ko poskusi vino?

Ja in to je zelo zanimivo, da vsak najde svoje okuse. To moramo spoštovati, saj to ni pijača, ki je narejena po nekem univerzalnem receptu, kot na primer Coca Cola. Vendar pa je pomebno tudi to, ali imaš za okušanje vin predispozicije, saj je to neke vrste talent. Lahko ga primerjam s tem, da vsi radi pojemo, ampak Maria Callas je bila samo ena … Moraš pa  tako kot pri vsaki stvari, ta talent razvijati in trenirati.

Kaj vse je pomembno pri ocenjevanju oziroma degustaciji penečih se vin?

Tipičen primer ocenjevanja smo imeli na primer na izpitu v Londonu. Pred menoj so postavili tri kozarce in natočili. Najprej opazuješ peno, koliko se je naredi in, ki nekje v 15-ih sekundah tudi izgine. Potem pogledamo barvo, ki pokaže, katero je osnovno vino – ali je zorjeno ali sveže in iz katerega toplotnega pasu prihaja. S severa so svetlejša peneča vina (na primer šampanjci), tudi z rahlo zelenkastim odtenkom. Naslednja stvar so mehurčki, oziroma t.i. perlage. Bolj, ko so mehurčki drobni, bolj plemenito je peneče se vino, opazuješ tudi, kakšen vzorec delajo mehurčki. Penenča se vina vohaš enako kot mirna in po vonju na primer takoj vem, ali gre za šampanjec oziroma nekega dobrega pridelovalca, ki je imel vino vsaj tri do štiri leta v stiku s kvasovkami. Ta peneča se vina imajo vonj, ki spominja na testo, na kvas, na jabolčni kolač, občuti se maslenost. Po vonju pridejo na vrsto okušanje z usti in, ko dobimo pijačo v usta, moramo začutiti nežno ščemenje mehurčkov. Ko preneha, pogoltneš in čakaš na pookus.

Koliko časa pa običajno traja ocenjevanje?

Na izpitu smo imeli za en vzorec časa 15 minut. Nič ni narobe, če so peneča vina zato bolj topla, saj višja temperatura pokaže tudi napake.

Če se vrneva k slovenskim peninam. Kakšna je njihova prihodnost?

Jaz mislim, da odlična. Malo me skrbijo alkoholi, ki jih imajo običajno naše veliko, penine pa morajo biti osvežilne, da jih lahko jih spijemo malo več. Predispozicije za dobro penino so nizki alkoholi, visoka kislina in sadno osnovno vino.

Lahko rečete, da ste poskusili že vse penine slovenskih pridelovalcev?

Kakšna mi je verjetno tudi ušla (smeh). Vendar sem jih pa veliko in vse so bile večinoma odlične.

Foto: Peter Irman

Facebook

Unable to display Facebook posts.
Show error

Error: Error validating application. Application has been deleted.
Type: OAuthException
Code: 190
Please refer to our Error Message Reference.