HRANA&PIJAČA PRIPOROČAMO

Ali veste, zakaj se na kosilo v gostilno Šempeter vozijo iz cele Slovenije?

Kozjansko sicer slovi po lepi pokrajini, prijaznih ljudeh in jabolkih. A zadnji dan popotovanja po jugovzhodni Sloveniji smo, za finale nepozabnega izleta, tam odkrili še pravi kulinarični biser – Gostilno Šempeter.

Bistrice ob Sotli se generacije, ki smo bile v času nekdanje Jugoslavije sprejete v pionirčke, spomnimo tudi zaradi Josipa Broza Tita, saj je bila njegova mama rojena v tem kraju. V centru, tik ob glavni cesti, ki v eno smer pelje proti Bizeljskemu in naprej proti Brežicam, v drugo pa proti Podčetrku in Olimju, že 51 let stoji Gostilna Šempeter in v njej za srečne in zadovoljne goste skrbi že tretja generacija družine Kunst. Gospa Antonija in Gospod Feliks sta pred pol stoletja zgodbo začela z majhno vaško gostilno, kasneje se jima je pridružil sin Srečo, ki je ponudbo postavil v povsem nove okvirje, dve leti nazaj pa so odprli še hotel Kunst v Leskovcu pri Krškem.

Vsa družina Kunst dela v gostinstvu. Oče Srečo je vrsto let v gostilni delal v strežbi, najprej se mu je pridružila žena Breda, ki je poleg svoje redne službe poprijela prav za vsako delo, nato pa še najmlajša generacija – hčerka Tjaša in mlajši sin Nejc. Nejc dela v kuhinji, Tjaša se ukvarja s prodajo in dogodki, čeprav poprime tudi za vsako drugo delo, ki ga v gostinstvu res nikoli ne zmanjka. “Pomembno je, da se družina razume in, da vsi podobno razmišljamo. Mladi dajemo kulinariki sodobni pridih, starejši pa obvladajo recepte in vedo, kaj si gostje želijo,” pravi Tjaša in v smehu doda, da lahko reče, da je v bistvu nekakšen multipraktik in, da je še kako pomembno, da si prilagodljive sorte.

Po dveh dneh kulinaričnega popotovanja po tem koncu Slovenije, smo bili že kar prijetno utrujeni in siti. Samo še to kosilo pojem, potem pa domov na kavč, sem razmišljala po obilnem zajtrku v Podčetrku (kaj smo počeli tam, objavimo v naslednjih dneh) in niti v sanjah si nisem predstavljala, da me že čez nekaj ur čaka obrok, ki ga še nekaj časa ne bom pozabila. Gostilno Šempeter sem obiskala na priporočilo prijateljice, ki je doma iz tistih koncev.  “Veš, ko enkrat začneš hoditi v naše konce, se vedno znova vračaš. Obljubim,” mi je zagotovila s hudomušnim nasmeškom.

“Veš, ko enkrat začneš hoditi v naše konce, se vedno znova vračaš.”

Kako dobra energija vlada v gostilni in med družino, občutiš takoj, ko stopiš čez vrata. Zdi se, kot da so vsi nagneteni v ozkem in dolgem prostoru, kjer je par mizic in šank, pričakajo pa vas s širokimi nasmehi. Zadaj, nekaj stopnic nižje se skriva ogromen jedilni prostor, ki je bil v nedeljo opoldne že nabito poln. Po bučni in goveji juhi, ter predjedi – regratu s slanino krškopoljskega prašiča in belim žgancem, smo končno pričakali glavno jed, zaradi katere se h Kunstovom gostje vozijo iz vse Slovenije. Pečenega kopuna, ob katerem so nam postregli s prilogo iz smetanovega krompirja, zelenjave, domačih mlincev in kostanja.

Kopun je skopljen petelin, ki je že pred leti v prehranskih kulturah Slovenije in Evrope veljal za kulinarično posebnost, jed, ki so jo jedli v premožnejših slojih. “Očetova ideja, da obudimo kopuna, izhaja iz čisto preprostega razloga in to je, da ga lahko redimo v lokalnem okolju, kar seveda pomeni večjo kakovost. Naši kopuni hodijo po travi in se pasejo na dveh kmetijah. V primerjavi s piščancem je meso bogatejše in bolj čvrsto, prosta reja v naravnem okolju pa dodatno vpliva na njegovo kakovost. Kopunovo meso je bilo v preteklosti izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno praznične. Danes si ga lahko privošči vsak, ki ima rad dobro in kakovostno hrano,” pripoveduje Tjaša. Poleg takšnega, kot so ga pripravili za nas, postrežejo še kopunov ragu, ali obaro, naredili so tudi že  pašteto, trenutno pa razvijajo recept za polnjenega kopuna. Vino, ki se odlično ujema s tem mesom, je hišno vino Gospodarjevo rdeče iz modre frankinje in modrega pinota, v katerem lahko občutimo tudi malo lesa.

V primerjavi s piščancem je meso bogatejše in bolj čvrsto.

Ponudba pri Kunstovih se še zdaleč ne ustavi samo pri Kopunu. V  njihovi gostilni lahko poskusite še nekaj drugih lokalnih specialitet, kot so na primer korejevec, enolončnica iz korenja, ajdovi krapci s proseno kašo, ter kozjanska kruhova potica. To je potica, ki je narejena iz kruha, pregrete smetane in skute. Gre za potico, ki so jo gospodinje pripravile drugi dan po poroki, ko jim je ostalo precej kruha. Potica je odlična, preveč sladka in je zelo sočna, precej drugačna od klasične orehove.

Sladici smo se po obilnem kosilu sicer izognili v širokem loku, smo pa obisk zaključili z odličnim domačim jabolčnim žganjem iz renet, najbolj razširjene sorte jabolk na Kozjanskem. Cvet renetine arome je zorel v hrastovem sodu dobrih pet let in zaradi tega daje lepo aromo jablane in hrastovega lesa. Tik pred odhodom sem si v kuhinji izprosila še dva recepta in sicer za kopunovo bistro juho in kozjansko kruhovo potico. Pa dober tek!

Kozjanska kruhova potica 

Sestavine (za deset oseb)

Vlečeno testo:

30 dag mehke moke

1 jajce

mlačna voda

sol

0,5 dl olja

Nadev:

0,75 kg belega kruha

1 L pregrete smetane

10 jajc

20 dag sladkorja

10 dag rozin

1 vanilijev sladkor

1,5 kg skute

mleko za namakanje kruha

cimet, limonina lupinica

V posodo damo sestavine za testo, ga zamesimo in pustimo počivati. Nato ga razvaljamo bolj na debelo in ga položimo v namaščen pekač tako, da na vseh straneh testo visi še prek  pekača, pri čemer pa se ne sme pretrgati.  Premažemo ga z razžvrkljanimi jajci ter nanj položimo tanke rezine kruha, ki smo jih pred tem namočili v mleko, in jih tudi premažemo z jajcem.  Dodamo plast skute in plast pregrete smetane, ki smo ju sladkali, posuli s cimetom in dodali naribano limonino lupinico. Vse skupaj ponovimo tolikokrat, da porabimo vse sestavine in je pekač poln. Na vrhu naj bodo kruhove rezine. Nadev potem na koncu prekrijemo s testom, ki visi prek pekača, debele robove testa pa porežemo. Premažemo z raztepenimi jajci in pečemo uro na 180 stopinj Celzija. Na krožniku ponudimo kos potice z jabolčno čežano.

Kopunova bistra juha (6-8 oseb)

  • 1 kopun
  • Jušna zelenjava (korenček, zelena, peteršilj, čebula, por, lovorjev list)
  • Sol, poper v zrnu, lovorjev list

Kopuna operemo in ga damo kuhat z jušno zelenjavo. Solimo ,popramo in dodamo lovorjev list. Juho kuhamo dokler meso kopuna ne postane mehko, nato juho precedimo. Zelenjavo prihranimo za raviole.

RAVIOLI ZA V JUHO:

  • 250g moke
  • 4cela jajca
  • rumenjak
  • sol

Testo umesimo trdo kot za rezance, nato ga pustimo počivati 1- 2ure. Nato testo razvaljamo na tanko in z modelom izrežemo kroge ter robe namažemo z razžvrkljanim jajcem. Raviol napolnimo s filo kopunovega mesa, katerega smo razkoščičili in nadrobno nasekljali. V  filo dodamo tudi na drobno nasekljano zelenjavo ter eno žličko file damo na sredino kroga. Krog prepognemo  napol ter z vilico pritisnemo na robove, da raviol drži skupaj. Nato raviol približno 5 minut kuhamo v juhi.

Facebook

Unable to display Facebook posts.
Show error

Error: Error validating application. Application has been deleted.
Type: OAuthException
Code: 190
Please refer to our Error Message Reference.