Intervju PRIPOROČAMO

Slovenske sauvignone lahko postavimo ob bok sauvignonom od kjerkoli

Ste vedeli, da ime sorte ime izvira iz francoske besede sauvage, kar pomeni divji, in blanc, torej beli? O sauvignonu nam je nekaj zanimivosti zaupal Slavko Podbrežnik Dobnik, vodja festivala Salon Sauvignon. Ptuj bo namreč v soboto, 20. maja s tem dogodkom že tretje leto zapored za en dan postal svetovno središče Sauvignona.

Kakšna je zgodovina festivala Salon Sauvignon?

Zdi se, da je ideja že lep čas visela v zraku in, da jo je morda marsikdo pestoval. Sam sem, občudojoč velike uspehe takrat glavnega enologa Ptujske kleti Bojana Kobala na mednarodnih tekmovanjih, pred leti v Večeru objavil komentar, v katerem sem razglabljal, da bi kazalo štajersko vinsko destinacijo profilirati na tako uspešni sorti prav s salonom na temo sauvignona. S kom opravil kakšen razgovor, če bi ga morda zanimalo. A zgodilo se ni nič. V nekem trenutku, ko smo pred dobrimi tremi leti odhajali iz Slovenskega festivala vina in kulinarike mojega prijatelja Rade Stojanoviča, pa smo v družbi s Kobalom in Andrejem Sajkom, nekdanjim direktorjem Ptujske kleti, ponovno načeli to temo. Potem je vse skupaj zelo hitro steklo; januarja 2015 smo imeli uvodni sestanek, sredi maja smo Salon Sauvignon že izpeljali. To kaže, da je okolje prav čakalo, da se nekdo loti te tematike.

Zakaj si ta sorta zasluži tak dogodek in zakaj ravno Ptuj?

Ker daje izjemne rezultate prav na rastiščih tega dela Srednje Evrope. Z njo se je mogoče postaviti, zmagovati na mednarodnih ocenjevanjih. Z njo kaže graditi slovensko vinsko destinacijo. Zakaj Ptuj? Ker je s svojo tisočletno zgodovino, ki je tesno povezana s kulturo vina in s svojimi prvovrstnim vinorodnim podeželjem eno ključnih mest slovenske vinske destinacije. Celo več, eden izmed njenih stebrov. Večji del lepote in bogastva starega ptujskega mestnega jedra, takšnega kot ga poznamo danes, dolgujemo prav vinu in trgovanju z njim. Ravno to leto Slovenija praznuje 100. obletnico Zlate trte 1917, najstarejšega slovenskega arhivskega vina, ki ga hranijo v Ptujski kleti. Ptuju se sauvignon posebej dobro prilega. Poznavalci si upajo trditi, da je sorta sauvignon ob svoji tradicionalni domovini v Franciji v vinski regiji Sancerre našla svoj drugi dom prav na Ptuju in slovenski Štajerski. Prva zaščitena znamka slovenskih vin iz leta 1969 je pripadla prav ptujskemu sauvignonu Rimljan Anno 69 letnika 1968.

Prva zaščitena znamka slovenskih vin iz leta 1969 je pripadla prav ptujskemu sauvignonu Rimljan Anno 69 letnika 1968.

Likovna osnova za zaščitno znamko je rimski glinasti model za praznični kruhek, najden prav v Ptuju, nekdanjem Rimskem Poetoviu. Predstavlja Bacchusa med vinsko trto. Slovenija je na vinski zemljevid vstopila tudi s sorto sauvignon in prav ptujski dobivajo številna najbolj prestižna priznanja na svetu. Kot kulturolog bi k temu dodal še neko posebno občutenje mesta; sauvignon je namreč v svojem izrazu hkrati mladosten in zrel, odkrit in skrivnosten. Tako kot mesto, ki gradi svojo vitalnost v ustvarjalnosti in podajanju visoke kulture na podlagi zgodb tisočletne zgodovine.«

Je bil že prvo leto odziv vinarjev in seveda tudi obiskovalcev velik?

Presenetljivo velik. Delali smo v nekakšnem zanosu, z navdušenjem, takrat z odlično ekipo Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj in ob strokovnem vodenju Bojana Kobala in Andreja Sajka. Tako vinarji kot obiskovalci so karizmatični, takrat že obnovljeni Dominikanski samostan sprejeli kot enega najlepših tovrstnih vinskih prizorišč v tem delu sveta. Izbira domicila salona ni naključna; vino je kultura in vrhunska vina kaže piti le v vrhunskih kulturnih kontekstih. Ptujski ‘Dominikanec’ to je in težko si Salon Sauvignon, kljub oviram, ki jih prinaša majhno lokalno okolje, predstavljamo kje drugje, kot prav v tem miljeju. Hkrati je Ptuj s svojim umetnostno zgodovinskim bogastvom in vitalnimi, močnimi kulturnimi festivali, naravnost idealen v povezovanju vina in umetnosti. Salonu pripada posebna čast, da skupaj s festivali Art Stays, Arsana in Dnevi poezije in vina odpira vrata v izjemno ptujsko festivalsko poletje; v tretje v zgodovinski Ptujski kleti.

Izbira domicila salona ni naključna; vino je kultura in vrhunska vina kaže piti le v vrhunskih kulturnih kontekstih.

Večer seveda posvečamo Zlati trti 2017. Tretji salon delam z novo ekipo (ob občasni predani pomoči posameznikov iz stare) in pri tem imam res veliko srečo. Naj izpostavim samo Stašo Cafuta Trček in Klemena Jungerja, oba odlična vinska strokovnjaka in zanesenjaka. Prva skrbi za vinarje in medije, drugi za Master Tasting, ki ga bo letos vodil Frank Smulders, priznani Master of Wine. Ne le na temo soočanja svežih slovenskih sauvignonov napram svetovnim, ampak tudi s tematiko odličnih slovenskih arhivskih sauvignonov. Slednjega pod naslovom Vino v svili časa, zametkom skupne blagovne znamke Vinskih arhivov Slovenije, seveda prav tako posvečamo Zlati trti 1917.«

Kakšna je pravzaprav zgodovina sauvignona v Sloveniji?

Slovenija si v prodoru svetovnih sort v nedrja lastnih vinskih gričev deli usodo preostalega sveta, natančenje pri nas so se uveljavile po znameniti trsni uši, ki je zdesetkala vinograde v tem delu sveta. Sauvignon je aromatična bela sorta, ki domuje v vinski regiji Loire v Franciji. Njeno ime izvira iz francoske besede sauvage, kar pomeni divji, in blanc, torej beli. Razširil se je praktično na vse kontinente, na katerih pridelujejo vino. Svetovni trgi cenijo novozelandske sauvignone iz Marlborougha, ponovno pa se, spodbujeni tudi z uspehi Novega sveta, sauvignoni vračajo v Starega, torej k svojemu izvoru. Vedno bolj so cejeni in iskani. Salon Sauvignon na Ptuju želi opozoriti, da kaže še kako računati na sauvignone Slovenije in njene soseščine Avstrije in Hrvaške.

Salon Sauvignon na Ptuju želi opozoriti, da kaže še kako računati na sauvignone Slovenije in njene soseščine Avstrije in Hrvaške.

Hkrati pa lahko slovenske sauvignone postavimo ob bok sauvignonom od koderkoli, zato s to samozavestjo vabimo na salon sauvignone iz celega sveta. Za en dan je torej Ptuj nekakšno svetovno središče sauvignona. To je tudi naš cilj; ne graditi ptujski festival, ampak mednarodni festival na Ptuju, ki lahko postane simbolni vhod v širšo mednarordno regijo sauvignona, ki sega od Avstrije in preko Slovenije in Hrvaške do Srbije.«

Kako lahko laiki prepoznamo tipičen sauvignon?

Različne klime dajejo različna vina in enako velja za sauvignone. Kjer je klima hladnješa, premorejo več svežine, ki jo dajejo izrazitejše kisline, ti sauvignoni so morda bolj zeleni, travnati, z aromami kopriv, paprikein cvetov bezga. Tudi tropske note se lahko najdejo v njem, denimo marakuje. V toplejših območjih je v njem več tropskosti, a če prezori, zgubi na aromatiki.

Je kakšna razlika med štajerskim in primorskim?

Oboji so odlični; primorski morda bolj v tropski smeri, štajerski seveda bolj v hladnejši, celinski torej v bolj travnati. A prav ocenjevanje salonskih sauvignovo je pokazalo, da lahko ta sorta izrazi svojo moč tako v svežih, kot v zorjenih in predikatnih vinih.

S kakšno hrano se najbolje ujema?

Spet odvisno od tipa; a na prvo žogo, posebej seveda celinskega, najbolj povezujemo s šparglji.

Kakšna pa je razlika med sauivignonom in cabernet sauvignonom?

To zanima tudi nas in na to vprašanje bosta na Salon Sauvignonu Ptuj 2017 najbolje odgovorila Jože Rozman, odličen vinski publicist, in Boštjan Zidar, specialist za cabernet sauvignone. Razlika in povezava obeh vedno bolj popularnih sort na delavnici s pokušino obojega, in Cabernet Franca, ki tudi sodi v to zgodbo. Vabljeni torej v soboto na Ptuj, na Salon Sauvignon.«

Salon sauvignon lahko spremljate na spodnjih povezavah, kjer je objavljen tudi program dogajanja:

Facebook

Unable to display Facebook posts.
Show error

Error: Error validating application. Application has been deleted.
Type: OAuthException
Code: 190
Please refer to our Error Message Reference.